Rdeča kapica - Irena Svetek (Beletrina)

Kriminalni žanr v Sloveniji že nekaj časa ni več rezerviran za prevode. Ko Irena Svetek postavi truplo v rdečem plaščku na zasneženo Kodeljevo, ne gradi le običajne uganke. Postavi ogledalo. Vprašanje ni le, kdo je ubil trinajstletnico, ampak kaj je z družbo, ki takšne stvari dopušča.

Mio Aurelli je državni tožilec z resno odvisnostjo od kocke. Ni klišejski detektiv iz ameriških filmov, ampak človek z napakami, ki vas znajo odvrniti. Liki v romanu so na robu. Seks, droge, odvisnost in zloraba niso uporabljeni kot poceni dekoracija, temveč kot osnova sveta, v katerem živijo. Ko se preiskava razširi proti jugu Srbije in ko prek dnevnika odkrijemo star zločin, zgodba dobi globino. Pripoved se sicer na sredini zatakne. Ritem pade. Vendar pa avtorica drži vajeti dovolj trdno, da nas pripelje do konca.

Svetkova piše brez nepotrebnega okraševanja. Ta slogovni pristop deluje suho, skoraj hladno, kar popolnoma ustreza mračni atmosferi zimske Ljubljane, čeprav včasih odvzame nekaj čustvene teže samim likom.

Liki niso prijetni. Vsi si želimo junakov, ki rešijo dan in odidejo v sončni zahod. Tukaj tega ni. Vsi so umazani. To prinaša občutek surove realnosti, ki pa od bralca zahteva določeno stopnjo potrpežljivosti in pripravljenosti na nelagodje.

Zaključni preobrat nekoliko izboljša splošni vtis in da težo celotni strukturi. To ni lahkotno čtivo za plažo, ampak študija teme.

Roman bo všeč ljubiteljem surovih, neprizanesljivih psiholoških kriminalk in nordijskega noirja. Ni za občutljive bralce ali tiste, ki potrebujejo pozitivne like.

Všeč vam bosta tudi:

• Tadej Golob: Jezero - Temna slovenska realnost in nepopoln preiskovalec.

• Gillian Flynn: Ostre stvari - Zadušljiva družinska patologija in preteklost, ki uničuje sedanjost.