Igra z ognjem - Polona Grahek (Založba Primus)

Prvenec Polone Grahek samozavestno postavi Slovenijo na sam vrh globalne vojaške mašinerije. 

Protagonist Rem ni nikakršen svetnik; je operativec z močjo ognja, ujet v sistem Sekcije, ki ljudi pretvori v orodje. Ko v ponesrečeni misiji umre njegova noseča partnerica Ema, se zgodba prevesi iz vojaške discipline v surovo dramo maščevanja.

Psihološki profil glavnega lika leži v njegovem popolnem razpadu. Rem se iz operativca preoblikuje v moškega, ujetega v alkohol, bes in slepo maščevanje, pri čemer meja med pravico in samouničenjem povsem izpuhti. Ogenj kot fizikalna moč deluje kot direktna metafora za psihološko stanje. 

Čeprav je Ema vrhunsko usposobljena supervojakinja in operativka v vojaški Sekciji, njena smrt na misiji predstavlja osrednji sprožilec celotnega zapleta. Njena usoda razgalja Removo notranje protislovje: kljub temu da jo spoštuje kot soborko na terenu, si jo kot partnerico in bodočo mater podzavestno želi umakniti iz nevarnih vojaških misij v varno zavetje doma. Njena izguba Rema ne potisne le v žalovanje, temveč razbije njegovo iluzijo o varnosti znotraj sistema. 

Miha deluje kot Remov najbližji zaveznik in podporni lik z močjo nadzora uma. Služi kot moralno ter psihološko sidro, ki poskuša zlomljenega Rema držati nad vodo, ko ta drsi v alkohol in slepo uničenje. Tudi Miha nosi lastne demone in sistemske travme, zaradi česar njegov odnos z Remom doda zgodbi potrebno čustveno globino in prikazuje solidarnost med posamezniki, ki jih je sistem poškodoval.

Erik predstavlja neposredno grožnjo in nosilca avtoritete znotraj institucionalnega aparata. Konstruiran je kot klasičen, precej enoplasten antagonist, ki utelešuje hladno, preračunljivo in neusmiljeno naravo vojaškega sistema. Erik služi kot jasna tarča Removega maščevanja in simbol brezbrižnega izkoriščanja posameznikov.

Roman prikazuje, kako sistem izjemne sposobnosti posameznikov izkorišča za globalne geopolitične cilje, nato pa jih ob izgubi nadzora ali uporabnosti brez sentimentalnosti zavrže. Zgodba zavrača črno-belo delitev na dobre in zle. Junaki so moralno sivi, zlomljeni in polni notranjih protislovij, medtem ko so vladne ustanove ter antagonisti enako koruptivni in neusmiljeni.

Avtorica zgradi klavstrofobično vzdušje z močnimi opisi vročine in plamenov, vendar ritem pisanja na več mestih trpi zaradi ponavljanja že povedanih dejstev.

Na človeški ravni roman deluje takrat, ko ostaja zvest čustveni surovosti in travmi, ne pa takrat, ko poskuša resna stanja odvisnosti in žalovanja ublažiti s humorjem ali nepotrebnimi zunanjimi referencami. Kljub prenagljenemu koncu gre za odličen opomnik, kako hitro lahko institucionalni aparati zadušijo osebno svobodo.

Knjiga bo všeč ljubiteljem svetov z alternativno zgodovino, urbane fantastike in tistim, ki iščejo hitro akcijo s slovenskim pridihom. Branje naj preskočijo tisti, ki ne marajo nihanja med tragedijo in humorjem ter odprtih zaključkov.

Kaj brati naslednje:

• Myke Cole: Control Point (serija Shadow Ops)

Spremlja svet, kjer se pri ljudeh nenadoma javijo uničujoče magične sposobnosti, država pa jih brez kompromisa mobilizira v posebne vojaške enote. Glavni junak je vojaški operativec, ki mora po izbruhu lastnih moči krmariti med sistemi nadzora, surovo akcijo in zlomljeno moralno kompasno iglo.

• Fonda Lee: Mesto iz žada (Jade City)

Če so vas v Igri z ognjem pritegnili sistemsko izkoriščanje moči, osebne tragedije in neusmiljeno maščevanje, je to zadetek v črno. Zgodba se potopi v urbano okolje, kjer magični žad posameznikom daje nadčloveške sposobnosti, a cena za to so stroga vojaška disciplina, psihološke travme in spopad posameznika s sistemom, ki od svojih vojakov zahteva vse.

• Sergej Lukjanenko: Nočna straža (Night Watch)

Urbana fantastika, ki deluje zunaj tipičnih ameriških vzorcev in nosi specifičen, nekoliko bolj surov in ciničen vzhodnoevropski pridih. Spremlja tajne organizacije nadnaravnih bitij v sodobnem svetu, ujetih v birokratska pravila, taktične spopade in moralno sive odločitve, kjer so posamezniki pogosto le kolesca v večji državni ali sistemski igri.